Umrla ameriška junakinja boja za pravice temnopoltih

Umrla je 86-letna Claudette Colvin, ameriška aktivistka, ki so jo leta 1955 aretirali zaradi zavrnitve umika belopolti ženski na avtobusu. Novico o smrti pionirke boja za pravice temnopoltih je potrdila njena fundacija.

"Colvin je zapustila dediščino poguma, ki je prispevala k spremembi toka ameriške zgodovine," so ob tem poudarili v fundaciji.

Colvin je bila prva, ki so jo aretirali, ker se je zoperstavila mestni uredbi o rasni segregaciji na avtobusih v Montgomeryju v zvezdni državi Alabama, a to širši javnosti ni bilo znano do leta 2009, ko so objavili njeno biografijo.

Aretirali so jo 2. marca 1955, ker na poti v šolo, kjer je študirala zgodovino temnopoltih Američanov, sedeža ni hotela odstopiti belopolti ženski. Kasneje je medijem povedala, da ni hotela vstati zato, ker je bila prepričana, da sedi na pravem sedežu. Pri tem jo je nanj "prilepila zgodovina", je dejala in pojasnila, da sta jo navdihnili borki proti suženjstvu Harriet Tubman in Sojourner Truth.

Za mater gibanja za državljanske pravice sicer velja Rosa Parks, ki je z enakim dejanjem na avtobusu v Montgomeryju devet mesecev kasneje, 1. decembra 1995, sprožila bojkot avtobusov zaradi rasne segregacije. Parks je bila takrat že uveljavljena članica združenja za pravice temnopoltih NAACP. Pod vodstvom mladega pridigarja Martina Luthra Kinga mlajšega so nekaj dni kasneje začeli bojkot mestnega avtobusnega podjetja, ki je trajal več kot eno leto in se razširil po državi.

Na podlagi tožbe, ki so jo leta 1956 vložile štiri temnopolte tožnice, med katerimi je bila tudi Colvin, je nato ameriško vrhovno sodišče razsodilo, da se mora rasna segregacija na avtobusih končati. Sodba je vplivala na javni prevoz po vsej državi, ter tudi na vlake, letala in taksije.

Colvin, ki se je rodila leta 1939 v Alabami kot najstarejša med osmimi sestrami, so sicer kasneje zaradi nezakonskega otroka izključili iz gibanja za državljanske pravice. Desetletja je delala kot medicinska sestra v katoliškem domu za starejše, v javnosti pa je postala znana leta 2009, ko je bila nagrajena biografija o njej. Šele leta 2021 pa je ameriško sodišče iz evidence izbrisalo zapis o njeni aretaciji zaradi motenja javnega reda leta 1955.